CraftFlow_b@2x.png
 
 

Begunci prinašajo veščine, znanja in nadarjenost, ki se najbolje aktivira v povezavi z lokalnimi ustvarjalci

 
DSC_5895 copy.jpg
 
 

Projekt CRAFT FLOW: REFUGEE EMPOWERMENT

THROUGH CRAFT&ENTREPRENEURSHIP uvaja metodološko osnovo za rokodelsko-podjetniški inkubator, prilagojen ranljivim ciljnim skupinam mladih beguncev. Razvijamo ga v medsektorskem sodelovanju treh partnerskih organizacij: Društva za trajnostni razvoj Terra Vera (Kostanjevica na Krki, Slovenija), Craftspace (Birmingham, VB) in Institute for the Study of Conflict Transformation and Social Justice , Queen’s University (Belfast, Severna Irska). Eden glavnih rezultatov projekta bo E-priročnik ‘OD ROKODELCA DO PODJETNIKA’, ki je posebej prilagojen za uporabo ranljivim ciljnim skupinam, v tej fazi predvsem mladim beguncem. Poglavja učbenika so posvečena razvoju rokodelsko-podjetniške pobude in blagovne znamke po korakih, od začetne ideje pa vse do končnega produkta ter znanja in kompetenc, ki so potrebne za učinkovito trženje. E-priročnik je rezultat ekspertnih izkušenj in priporočil naših britanskih in severnoirskih partnerjev ter izboljšav na podlagi dela s testno skupino v Sloveniji. Posamezna poglavja smo namreč sproti testirali na skupini 20 udeležencev (beguncev) in s tem zagotovili neformalni učni program, s pomočjo katerega smo udeleženci krepili kompetence podjetništva, se iz prve roke spoznali s kulturno in rokodelsko dediščino lokalnega okolja, osvojili vsa potrebna znanja o razvoju etične blagovne znamke ter v sodelovanju z lokalnimi rokodelci/ oblikovalci oblikovali prototipe rokodelskih izdelkov z dodano vrednostjo. Testni program je v obliki posameznih skupinskih 2-dnevnih delavnic potekal skozi celotno 10-mesečno trajanje projekta. V sklopu projekta smo razvili tudi mentorsko podporo beguncem s poudarkom na psihosocialni pomoči ter izvedli kratkoročno usposabljanje osebja v organizaciji Crafstpace (VB). Udeleženci (mladi begunci) so razvijali tudi metode team buildinga in dela v skupinah, razvoj ključnih kompetenc, krepitev sposobnosti (capacity building) na področju rokodelstva in podjetništva in sposobnost povezovanja tradicionalnih tehnologij s pristopi sodobnega oblikovanja. 

Projekt uvaja tudi inovativne načine mreženja na vseh ravneh; vključenim beguncem namreč želimo omogočiti dostop do že obstoječih družbenih mrež na obravnavanih področjih, tako formalnih kot tudi neformalnih, lokalnih kot mednarodnih, s čimer želimo pripomoči k boljšemu vključevanju beguncev v Evropsko Unijo, omogočiti kakovostno vključevanje v družbo, hkrati pa med ostalimi državljani in ustanovami promovirati njihov kulturni doprinos, potencial in ustvarjalnost.

 

Mizarske delavnice

Mentorice: Laura Gligić, Lara Klenovšek, Neža Krošelj

IMG_1219 copy.jpg
 
 

"Z mešanjem vedno dobimo kaj novega, če dodamo kakšen barvni pigment, pa spekter pošljemo v neskončnost in prav neskončne so rešitve, do katerih lahko pridemo prek povezovanj in projektov, kot je primer SoDeloValnice mladih na področju begunstva. Razbijajo se predsodki, stereotipi, strahovi – ničesar ne moremo izgubili, lahko zgolj pridobimo!'' (Prostor vmes) "Medtem ko je večina ljudi v vsakodnevnem vrvežu hitela v službo in po opravkih, se je septembra na enotedenski delavnici v Kostanjevici na Krki odvijal sproščen medgeneracijski in multikulturen preplet idej za zasnovo pohištva, ki vam ga predstavljamo danes. Koncept in ideja sta se nadgrajevala iz dneva v dan, potrebnega je bilo veliko žaganja, rezanja, barvanja, vrtanja, brušenja, vezenja … Na koncu pa smo prišli do želenega rezultata – ko se po napornem delovnem dnevu vsedeš na izdelan stol in občutiš vzpostavljeno notranje ravnovesje in lahkotnost medeničnega predela." 

(Prostor vmes)

 
 
 

Delavnice oblikovanja keramike

Mentorica: Hana Karim

DSC_5913 copy.jpg
 
 

Ko smo roke združili skupaj v glini, se dobila občutek, da so bile ovire odstranjene. Igrali smo se, zabavali in smejali v najbolj univerzalnem jeziku in se ob tem čutili povezane kot ljudje enega planeta, ene zemlje in zdaj v skupnem ustvarjanju iz te gline. Čudovita izkušnja, ki me je popolnoma navdušila, da sem se vpisala na program raziskovanja s področja psihologije kulturne raznolikosti in vključitve, kjer sem trenutno tudi študentka. 

(Sveta, 25, Rusija)

 
 

 

 
 
 

Delavnice vizualnega pripovedovanja

Mentorica: Samira Kentrić

_MG_7587 copy.jpg
 
 

Igra Spomin je nastajala na delavnicah, namenjenih druženju in skupnemu ustvarjanju prišlekov in domačinov. Vsak udeleženc je v naključnem paru z drugo osebo pripovedoval o ljudeh, predmetih in pojmih, ki so zaznamovali njegovo osebno preteklost. Ko je tudi druga oseba v paru povedala svojo izkušnjo, sta oba narisala tisto, o čemer je drugi udeleženec pripovedoval. Pogovor je potekal v več jezikih, tudi s pomočjo gest in skiciranja, govorili pa smo o spominu na prvi par čevljev, o maminem izrazu na obrazu, idealnih sončnih očalih, podobi hudiča in še o mnogočem. Tako so nastali pari risbic, ki niso identične, kot je raznolik tudi naš osebni spomin, a imajo dovolj skupnega, da se prepoznajo za par in ga kot takega razkrijemo v igri tega zelo osebnega spomina. 

Delavnice so stkale vezi in prijateljstva z udeleženci iz Eritreje, Kamerune, Liberije, Afganistana, Sirije, Irske, Kosova in Slovenije.

 
 
 

Delavnice oblikovanja nakita

Mentorica: Martina Obid Mlakar

Udeleženci: Kristina Drnovšek, Erfan Mohseni, Palmas Ngen, Ilir Halili

_MG_7690 copy.jpg
 
 

V rokah smo imeli voščeno polkroglo in kovinske modelirke.  V to obliko je vsak graviral svojo zgodbo.  Srebrni ulitek smo oblikovali v obesek, ki ima vidno in skrito stran, vanj pa je mogoče vgraditi nekaj, kar nam je dragoceno.

 

Kristinina zgodba

Moj dom je moje gnezdo: Obesek, ki ga nosimo okoli vratu in blizu srca, ima lahko zelo oseben pomen. Gnezdo simbolizira dom, kraj, ki nam nudi zatočišče, tolažbo, toplino, ljubezen. In je spomin, ki ga vedno nosimo s seboj.

 

Erfanova zgodba

Mojo polkroglo sem stkal iz voščenih niti, ki so se ulile v srebro. Je preprosta zgodba o moji ljubezni do ustvarjanja z rokami.

 

Palmasova zgodba 

Moja želva je sanjski simbol, ki govori o uspehu, dolgem življenju in modrosti.

 

Martinina zgodba

Med našimi srečevanji sem udeležence učila modeliranja v vosku. Tako je nastala roka, ki daje in tudi prejema. To je pravzaprav zgodba naše delavnice in naših srečevanj, ki se nadaljujejo.

 
 
 
 

Delavnice oblikovanja tekstila

Mentorica: prof. dr. Marija Jenk

DSC_6258 copy.jpg
 
 

DIALOG

Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil z Naravoslovnotehniške fakultete, Tara Lombergar, Denis Lukeševič, Darija Batić, Polona Šavc, Teja Rojnik, Ina Hadžisulejmanović, Kaja Repenšek in Pia Gorišek, so se skupaj z mentoricami, prof. Marijo Jenko, izr. prof. Eleno Fajt in asist. Petjo Zorec, odzvali na povabilo društva za trajnostni razvoj Terra Vera, katerega predsednica je etnologinja Jana Milovanović. V dialogu z Ilirjem Halilijem s Kosova, Rojino Mohamd ter IsmaAelom Kalelom in Romato Hassan, Kurdi iz Sirije ter Sircema, Moutazom Baro in Mahmoudom Sabbaghom, so razvili skupino sodobnih izdelkov za dom.  

 

Tridimenzionalna preproga in ogledalo 

Avtorji: Tara Lombergar, Denis Lukeševič in Ilir Halili

Tara Lombergar je o razvoju projekta napisala: "Inspiracija za preprogo je bilo pogovarjanje z Ilirom Halilijem, ki je prišel s Kosova. Skupaj smo iskali stike njegove kulture z našo. Želeli smo med njima ustvariti simbiozo in ju združiti v celoto. Na Kosovu preproga zavzema osrednji predel v dnevni sobi, pri nas pa velikokrat zaradi drugega pohištva ne pride do izraza. Zato smo za izhodišče izbrali ravno barvite in z ornamenti bogate kosovske preproge, ki smo jih preoblikovali in združili s sodobnostjo, hkrati pa ves čas pazili, da ostanemo zvesti prvotni inspiraciji. Iz naše, slovenske kulture smo uporabili čipko, po kateri smo oblikovali slikovito, aktivno črto, ki smo jo dali izrezati iz tepiha. Izrezane predele, ki se deloma še vedno držijo celine, smo privzdignili in podnje postavili kubuse iz ogledal ali pa smo jih položili nazaj v osrednjo ploskev, da so spet tvorili popolno obliko preproge. Trije kubusi, obrnjeni eden proti drugemu, kot tabureti v kosovski bivalni kulturi, ustvarjajo svoj socialni prostor v dnevni sobi. V ogledalih, ki taburete naredijo breztelesne in nevidne, nehote vidimo, kdo smo, zavemo se ljudi okoli nas, naše okolice, lastne notranjosti in navsezadnje naših vrednot."

Ilir Halili je k temu dialogu dveh kultur dodal svoj izdelek – ogledalo, ki ga je uokviril s čipkami in vezeninami, podobno kot na Kosovu krasijo oblačila in domove.

 

Hammock 

Avtorji: Darija Batić, Polona Šavc, Teja Rojnik, Rojin Mohamd ter IsmaAel Kalel in Romat Hassan

Zamisel za visečo vrečo so Darja, Polona in Teja izpeljale iz pogovora z Rojin, Romat in IsmaAelom. V pripovedih, prežetih s spomini na dom, ki so ga morali zapustiti, so sirijski Kurdi postopoma odstirali svojo bogato in samosvojo kulturo. Tekstilne oblikovalke pa je najbolj zanimalo njihovo tekstilno izročilo. Rojin se je spomnila preprostega vozlanja, ročne tekstilne tehnike, s katero že od otroštva izdeluje tekstilne zapestnice, pa tudi najrazličnejše izdelke za dom. 

Na begunski poti so skusili vsakršna zasilna ležišča. Tipična viseča mreža je v kreativnih mislih treh oblikovalk prerasla v dom v malem – zapredek miru in tišine –, narejen z enakim prevezovanjem vrvic kot pri drobni zapestnici. Iz mreže je nastala cela vreča, težja in manj primerna za prenašanje, a jo, kot visečo mrežo, vseeno lahko razpnemo med dve drevesi, zlezemo vanjo in se zapremo v svoj svet, utrujeno glavo pa položimo na blazine, ki jih je z barvitim vezenjem dopolnila in okrasila Romat Hassan.  

 

 Multipurpose travel bag and drawings  

Avtorji: Ina Hadžisulejmanović, Kaja Repenšek, Pia Gorišek, Moutaz Bara in Mahmoud Sabbagh

Pretresljiva izpoved dveh beguncev iz Sirije, ki so ju na oblikovalsko delavnico povabili iz društva Terra Vera, se je dotaknila študentk oblikovanja tekstilij in oblačil. Mesta, kjer sta Moutaz in Mahmoud s svojima družinama živela že od svojega otroštva, ni več. Izgubili so vse, le najnujnejše, ki jim predstavlja ves njihov dom, so v torbah prinesli s seboj v Slovenijo. 

Ta bridka izkušnja je postala izhodišče za zasnovo večnamenske potovalke. Njena oblika je povzeta po tipični silhueti vodnjaka, ki je vir dragocene vode in znak blagostanja ter osrednji objekt v atriju vsakega sirijskega doma. Sestavljena je iz dveh delov: zunanjega oboda in notranje torbe, ki je pogreznjena vanj in hkrati povezana z njim v enovito celoto. Oblazinjeno ostenje se s pomočjo zadrg razstavi v šest ločenih blazin, ki se razprejo v cvet okrog dna potovalke. Vsebina potovalke ostane nedotaknjena v notranji torbi, začasno jo odmaknemo, da sprostimo njeno dno, ki postane priročen pogrinjek ali igralna površina, okoli katere posede družina in obeduje. 

 
 
 
 
Asset 1@4x.png